Sonce je sijalo
in sirene so tulile
Nebo je bilo modro,
skoraj brez oblaèka
Pod svetlorumenim soncem
sva tekla po cesti,
ko naju je objel prvi blisk,
sva padla

Pa tako lep dan je bil,
preveè lep za smrt

Ležala si v krvi,
sredi loveèega zraka in ognja
Ležala pod soncem,
razžarjenim, rdeèim, neresniènim
Sredi obzorja,
zavitega v dim
Sredi prvega dneva
vojne, vojne

Pa tako lep dan je bil,
preveè lep za smrt

Tvoj strah in zadnji dih,
drgetanje in jok
Bliža se smrt,
smrt in ne ljubezen
Tvoje oèi s pogledom tja,
kjer je nekoè sijalo sonce,
so bile mrtve

Pa tako lep dan je bil,
preveè lep za smrt