Na vasi je živela, šolat se ni smela,
oèe je odloèil, da kmetica bo
Je delala vsak dan od jutra do veèera,
sedemnajst ji let je le bilo
Veèkrat zrla je z goric v smeri mesta,
tja odšla je vsa mladina iz vasi
Tudi njo vabila je v daljavi cesta,
verjela je, da v mestu lepše se živi
Mešèana je spoznala, sploh ga ni ljubila,
a je dovolila, da si jo je vzel,
ker ji je obljubljal, ko jo je poljubljal:
"Èe prideš k meni v mesto, zate bom skrbel"

Bila, bila bi frajlica,
po mestu bi špancirala,
poznala bi te Sobota,
bila, bila bi frajlica

Bila, bila bi frajlica,
po mestu bi špancirala,
poznala bi te Sobota,
bila, bila bi frajlica

Niè ni premišljevala, k njemu je zbežala,
jo z oblekami, z nakitom je prekril
Ljudem se je kazala, res bila je zala,
a že kmalu se mešèan je spremenil
Pijan jo je pretepal, v sobo jo zaklepal,
je krièal na njo, kako je vse drago
Ko se je zlomila in mu pritrdila,
zaèel prodajat moškim njeno je telo
Kmalu je postala znana med mešèani
kot dekle kdo ve od kod, ki rada da
Obdajali so jo obrazi nasmejani,
za hrbtom pa so rekli: "Frajla Soboška"

Sedaj si prava frajlica,
po mestno si obleèena,
pozna te cela Sobota,
sedaj si prava frajlica

Sedaj si prava frajlica,
po mestno si obleèena,
pozna te cela Sobota,
sedaj si prava frajlica

Iz gostiln v sobo in nazaj v gostilne,
to postala je za njo edina pot
Mirno je ležala, v mislih stran bežala,
ko po njej se valjal je bogat gospod
Èez kakšno leto se je èudno spremenila,
se nihèe ji veè približati ni smel
Posedala je sama, v Zvezdi vinjak pila
in nato deževen jo veèer je vzel
Našli so jo mrtvo ribièi ob Muri,
voda ji povsem izprala je obraz
Vendar so vedeli to Soboška je frajla,
so spoznali jo po dolgi kiti las

Poèivaj v miru frajlica,
deklica zala Prekmurska,
spoznala mnogo si gorja,
poèivaj v miru frajlica

Poèivaj v miru frajlica,
deklica zala Prekmurska,
spoznala mnogo si gorja,
poèivaj v miru frajlica

Poèivaj v miru frajlica